Ditlokwane ke tša tšhelete le maphelo gomme le tlaleletšo ya dijo tša go swana le diomelete le ditšhu di tla oketša tatso le boleng bja phepo.
Ka Aforika Borwa, tsela ya tlwaelo go go šomiša ditlokwane ke go apea (go tšwa di le foreše). Ditlokwane ka tlwaelo di šomišwa ka dijong tša go swana le diomelete, risotto, disopo le disoso tša ditlokwane tše di kopantšwego le nama ya kgomo, phasta le merogo. Ditlokwane gape di ka lewa di sa apewa ka diselaeng le go šomišwa bjalo ka dihlare.
Sengwalwana ‘Mushroom Products’ se fa tshedimošo ka botlalo ka ditšweletšwa tše di amanago le ditlokwane.
Na Ditlokwane di na le Tša Maphelo
Ditlokwane di na le tlhale, proteine, dibithamini, diminerale le seela se se sitišago oksitšiene. Seela se se sitišago oksitšiene sa ditlolwane di seleniamo, bithamini ya C, kholine gotee le amino esiti ye nago le sebabole: ergothioneine yeo gape e šireletšago kgahlanong le kgatelelo ya oksaete.
Ditlokwane tša konope ke mothopo wa dibhithamini tše seswai tša go fapana le diminerale tše tshela tše fapanego. Tše di akaretša koporo, seleniamo, potassiamo, mankanese, zinki le fosforo gomme le dibhithamine tša B1, B2, B3, bithamini ya C le esiti ya pantothenic.
Hungary, naga yeo e nago le tlhaelo ya seleniamo, ba ithutile ka tshepedišo ya go go medisa ya humiša ditlokwane tša konope ka seleniamo ka go alafa ya bofase ya go gola (manyoro) ka seleniamo ya go fapana. Bjalo ka seela se se sitišago oksitšiene, seleniamo e kgathago tema ka thibelong ya dirurugi le go fokotša ditlamorago tša dikalafi tša kankere.
Ditlolwane le Bithamine ya D
Bithitamine ya D e nyakegago go thuša go tiiša mašole a mmele a nyakegago ya marapo a botse le go šireletša mmele kgahlanong le bolwetši bja marapo, kgatelelo ya madi a godimo le thurugo.
Le ge e le gore ditlolwane di gola ka maemong ao a se nago le mahlasedi a sego a tlhago, e ka ba le mohola wa mothopo wa Bithamine ya D. Ditlolwane tše di nago le ergosterol, sterol sa sebjalo seo se fetošetšago go bhithamine ya D2 ge a bonala go seetša sa mahlasedi. Dinyakišišo tše di dirilwego ka Sekolong sa Bongaka sa Sydney ka Australia di hweditše gore ge karolo ya 100 g ya (e sa butšwago) ditlolwane tša konope di tlogelwa ka seetšeng sa ka gare ga letšatši nako ya iri, e na le 10 mg ya bhithamine ya D e, ka putseletšo ya letšatši le letšatši ya bhithamine ya D go batho ba bagolo. Ditlolwane tše botsothwa Portabella (goba portobello) di tšea go ka ba diiri tše pedi go fihlela mamemo a bhithamine ya D a 10 mg.
Go ja Ditlolwane
Ditlolwane di tla ka dibopego tša go fapafapana - tše foreše, tša ka bolekaneng, tša go omišwa, lerole, tša go kgahlišwa le go ya ka mohuta, di ka lewa di sa butšwa, tše di apeilwego, tša go tsentšhwa ka meetseng go tšwa ka maemong a tšona a omišitšwego gape bjalo ka dihlare le lerole.
Ditlolwane di swara kudu phepo ge di apewa ka nako ye nnyane le gore go hweditšwe gore gadika goba go apea ditlolwane ka sefuthumatšing go oketša dithoto tša seela seo se sitišago oksitšiene ge e bapišwa le ditlolwane tše gadikilwego ka paneng.
Nama le Ditlolwane
Ditlolwane gantšhi di hlakantšhwa le ditswaki tše dingwe goba go oketša umami (tatso ya go kgahliša).
Go na le phišego ya go kopantšha ditlolwane le nama go fokotša diteng tša kilojoule le go oketša tatso le phepo ya dijo tša nama. Dinyakišišo di bontšhitše gore motswako wa 50:50 ya ditlolwane le nama (nama ya kgomo ya go šilwa, kgogo, nku le hlapi) di tla fokotša ga go ja dijo tša makhura a mantšhi le go oketša mohola wa phepo ya dijo ka ntle le go lahlegelwa ke tatso ya bonama.
Ditlolwane Bjalo ka Dihlare
Ka ntle le dijo, ditlolwane di šomišwa gape ka kalafo ya malwetše a mantšh gomme di šomišitšwe mengwaga ye dikete bjalo ka sehlare sa tlwaelo ka Bohlabela.
Gona le go feta mehuta ye 2000 ye e hlaotšwego ya ditlolwane tše di lewago le/goba tša kalafi le dinyakišišo tše dintšhi tše di dirwago ka ga mehola ya tšona le ya kalafo. Se se latelago ke tlhalošo ye nnyane.
Dinyakišišo tše di tšwelago pele di laetša gore mehuta ya ditlolwane tše itšego tše di bapala karolo ye ka thibelong ya malwetši a mantšhi a amanago le bogolo bjalo ka bolwetši bja go fokola bjoko le bolwetši bja letope. Dinyakišišo di lebišitšwe ka ga mehuta ya tlolwane yeo e tla kaonafatšago mogopolo le ditshepedišo tša go nagana eupša go fihla ga bjale, tlolwane ya mosela wa kalakune ke nyakišišwa ya go tsenelela kudu. Dithoto tša kalafi tša go swana le tšhomišo ya tšona ya go alafa malwetši (go akaretšwa HIV le bolwetši bja go tšwa diso letlalong), go kaonafatša mošomo wa mašole a mmele ka malwetsing a balwetši ba kankere ya matswele le mehola ya tšona ya go tloša go lapa, e tšwela pele go nyakišišwa.
Dithoto tše dingwe tša kalafi: seela seo se sitišago oksitšiene, thibela bolwetši bja sukiri, thibela thurugo, thibela kankere, masole a mmele le thibela go gana ga mmele. Ditlolwane tše dingwe di tumišwa ka katlego kgahlanong le kankere ke mehuta ya Agaricus (tlolwane ye botsothwa le ya konope), tlolwane ya lešoka - bay bolete, enoki, ditlolwane tša Lactarius (‘dikepisi tša maswi’), mehuta ya mehuta ya Russula ya mebalabala ya go phatsima le mehuta ye mengwe e mentšhi.
Ga se mehola ya ditlolwane ka moka tše di lewago gomme hlokomelo ya kgolo e swanetše go tšewa ge go fulwa tlolwane ya lešoka. Go eletšwa go rerišana le setsebi sa tlolwane goba ngaka pele ge e ja tlolwane e futšwego efe goba efe, e ka ba ka mabakeng a go apea goba kalafi.
Translated by Lawrence Ndou